Explore every episode of the podcast Vroči mikrofon

Vojna v Gazi in spremljajoče zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, nadaljevanje vojne v Ukrajini ter zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah so glavni poudarki leta na globalni ravni. V strnjenem pregledu pa pregledamo še nekatere druge teme, ki so zaznamovale leto, na primer evropske volitve in vojno v Sudanu, ki neupravičeno ostaja spregledana.

Mineva še eno burno politično leto v Sloveniji. Ni manjkalo afer ter takšnih in drugačnih političnih pretresov.

A kakor ugotavljata novinarki in politični analitičarki Tanja Gobec, TV Slovenija, in Metka Majer, Pop TV, ni bilo leto 2024 nič kaj bolj posebno od zadnjih nekaj let. Bo pa toliko bolj zanimivo leto 2025, ko bodo parlamentarne volitve vedno bližje.

Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.

Reka Una izvira na Hrvaškem in večinoma teče v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj meseci se je na njenem izviru, ki sodi v zaščiteno območje Natura 2000, začela gradnja male hidroelektrarne. Reka je spremenila svoj tok, zaradi grobega posega v naravo je nekaj vasi ostalo brez pitne vode. Po protestih domačinov in ekologov, je Hrvaška gradnjo vendarle zaustavila, dogajanje pa odpira širša vprašanja varovanja in zaščite rek tudi na območju Evropske unije. Obiskali smo izvir reke Une, se pogovarjali z domačini in odgovornimi, in šli s turističnim tokom reke vse do Bihaća.

Napiši komentar o reportaži! Piši na luka.hvalc@rtvslo.si in gasper.andrinek@rtvslo.si.

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Avtoserviserji, združeni v Slovensko društvo avtostroke, zaradi nizkih urnih postavk že od poletja ne sprejemajo strank, ki so zavarovane pri Generaliju. Zavarovalnice na drugi strani očitke o prenizkih urnih postavkah zavračajo, prav tako ne zaznavajo večjega vpliva na zavarovance in na svoje poslovanje zaradi bojkota avtoserviserjev, včlanjenih v društvo. Tudi na Združenju zavarovalnic sporu ne dajejo večje teže, avtoserviserji pa grozijo, da bodo bojkot razširili še na druge zavarovalnice. Kako konflikt rešiti in kaj lahko pričakujejo potrošniki?

Sogovorniki:

• Antonio Đureta, predsednik Slovenskega društva avtostroke
• mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega združenja zavarovalnic
• Albin Grobelnik, lastnik avtoličarske delavnice

Za praznike si v dobri veri podarjamo darila in domove odevamo v bleščeč sijaj. Premalo pa se zavedamo, da s prazničnim kičem pridejo tudi nezaželeni vsiljivci: svinec, kadmij in krom v božičnih okraskih, brom v svetlečih napeljavah, ftalati v umetnih drevescih. Gostja dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan, znanstvenica, ki že vrsto let spremlja obremenjenost naših teles s strupenimi kemikalijami v okolju, opozarja na previdno zmernost. Na Odseku za znanosti o okolju, ki ga vodi Milena Horvat, smo spoznali tudi delo raziskovalk dr. Janje Snoj Tratnik in dr. Tine Kosjek. Foto: Uroš Hočevar/kolektiff

Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. O tem so nedavno govorili na okrogli mizi v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah, Aleš Smrekar pa je srečanje izkoristil tudi za iskanje morebitnega odgovora na bolj retorično vprašanje: "Ali je smučanje še slovenski nacionalni šport?"

Sogovorniki:

• dr. Andreja Štelcar, pediatrinja
• Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije
• Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev
• Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
• Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska Gora

Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, le pogojno uspešen podnebni vrh, vzpostavljanje nove Evropske komisije, sestavljanje ameriške predsedniške ekipe v Beli hiši … Na dolgoletni podlagi vseh kriz, ki se kar prehitevajo, se zdi, da nas brez kakšnega razmisleka in analize prehitevajo tudi dogodki. Številne zunanjepolitične teme pa na novo vzpostavljajo geopolitično razmerje sil.

Aktualno zunanjepolitično dogajanje analizira predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Matjaž Nahtigal.

V Sloveniji so še vedno ljudje, ki pozimi na ognju talijo sneg. Da otroci zjutraj v šoli ne bi preveč smrdeli. 60 let stara prebivalka romskega naselja še nikoli v življenju ni izkusila, kako je živeti z vodo in elektriko. Zavrača, da bi kradla, in si želi, da tega ne bi počeli niti njeni otroci in vnuki. Toda težko je hoditi v šolo neumit, premražen in delati nalogo ob sveči.

Sogovorniki:

• prebivalci naselja Otavice in Goriča vas
• Nataša Posel, Amnesty International Slovenija
• socialna antropologinja Alenka Janko Spreizer

Glede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze? Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202. Sogovornika: - okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein - novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov

Naši poslušalci nam kar pogosto pišete, češ da opažate nenavaden pojav na nebu: kot da bi se čez nebo peljal vlak zvezd. Tja gor, v orbite nad nami namreč zadnja leta množično potujejo sateliti podjetja SpaceX. Zaradi tega pa vse več ljudi dviguje obrvi. Ne le da nam krnijo pogled v nebo, ampak postajajo tudi potencialna grožnja. Potem ko je še pred petimi leti nad nami v nižje ležečih orbitah krožilo približno 300 satelitov, naj bi jih čez pet let tam zgoraj potovalo 60.000. Posledično bo tam vse več vesoljskih smeti, ki postajajo resen in večplasten problem.

Sogovornika:

• Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani;
• prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani.

23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju.

Gosti:

• Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino
• Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic
• Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar
• Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu

Zahodno Srbijo sta obiskala Jan Grilc (Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.

Čeprav po svetu divja veliko vojn, se zdi, da smo se v teh dneh znašli v krču negotovosti pred ameriško predsedniško tekmo. Še posebej so na trnih voditelji Evropske unije. Novi predsednik oziroma predsednica naj bi močno vplivala na potek vojne v Ukrajini. Medtem ko se bo genocid v Gazi po vsej verjetnosti nadaljeval. Kako bo torej dihal svet po ameriškem volilnem torku? S komentarji in analizo v studiu sodelujeta prof. dr. Ana Bojinović Fenko in novinarka Barbara Šurk.

Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.

Sogovorniki:

• Boris Radanović, britanski center za varnejši internet
• Marko Puschner, Safe.si
• Catherine Knibbs, psihoterapevtka
• Niels van Pamel, Child Focus

Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?

Sogovornice:
- sociologinja red. prof. dr. Darja Zaviršek
- pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič
- novinarka N1 Barbara Smajila

*Generalnega direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike dr. Bojana Zalarja smo v studio povabili že marca, vendar, prav tako kot takrat, v studio ni prišel.

Povezava do prve oddaje "Počitnice" v Polju.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?

Sogovorniki:

• prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu;
• prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih;
• prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF;
• prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji?

Gostja v studiu:

• Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pravnica na področju azila in migracij.

Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?

Sogovorniki:

• dr. Vesna Miloševič Zupančič, doktorica organizacijsko-kadrovskih študij in strokovna direktorica eŠtudentskega servisa
• Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah

Eden od ciljev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi jasnejša ločnica med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, predvsem z omejevanjem oziroma prepovedjo t. i. dvojnih praks – redno zaposlenih v javnih zavodih, ki prek s. p. opravljajo tudi popoldansko delo pri zasebnikih.

Travmatolog Matic Ciglič je pojasnil svoje argumente za takšno delo in poglede na javno ter zasebno zdravstvo pri nas.

V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.

Sogovorniki:

• notranji minister Boštjan Poklukar
• državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damjan Črnčec
• generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin
• predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar
• predsednik GRS Bohinj Miha Arh

V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.

Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?

Sogovornik je dr. Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje rabe nikotina.

Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.

7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.

Je KPK učinkovit organ, ki spreminja naš odnos do korupcije in kršitev integritete, ali brezzobi tiger, ki ga imamo, ker ga pač moramo imeti? Pred Vročim mikrofonom je dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.

"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?

Sogovorniki:

• dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo,
• Kai-Friedrich Niermann, nemški odvetnik,
• dr. Jindřich Vobořil, svetovalec češkega predsednika vlade za ureditev konoplje,
• dr. Metka Paragi, državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje,
• Varja Holec, odvetnica.

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?

Gostje:
dr. Juriševič Mojca, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, poznavalka področja nadarjenih,
Žarko Šalabalija, učitelj na Osnovni šoli dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec,
dr. Jurij Bajc, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, spremljevalec fizikalne ekipe na mednarodnih olimpijadah,
Ciril Dominko, podpredsednik DMFA,
Luka Horjak, študent matematike na FMF, prejemnik edine slovenske zlate medalje na mednarodnih olimpijadah v matematiki,
Peter Andolšek, Luka Urbanc, Enej Jauk, Špela Gačnik, Andraž Plut in Aleš Rus - slovenski predstavniki na mednarodnih olimpijadah v matematiki, fiziki, astronomiji in ekonomiji, obiskali pa smo tudi upokojenega učitelja fizike in matematike na OŠ Šmarje pri Jelšah Karla Šmigoca.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.

Sogovornice:

• Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika;
• Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu;
• Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu;
• Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu;
• Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu;
• Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in
• prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"

Sogovorniki:

• Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik; 
• Nina Valenčič, ravnateljica Osnovne šole Domžale; 
• Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica;
• dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta v Ljubljani;
• Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
• anonimna kandidatka za prosto delovno mesto učitelja;
• Doroteja Dolšak, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Domžale;
• Simona Šarlah, Osnovna šola Vojnik, učiteljica leta 2024. 

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?

Sogovorniki:

• Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor
• Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor
• Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec
• Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec
• Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor
• Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?

Sogovorniki:

• Artyom Shraibman, beloruski analitik
• Inga Lizingevic, beloruska režiserka
• Denis Mancevič, svetovalec in analitik beloruskega rodu
• Jakob Čebašek, košarkar, ki je nastopal za klub iz Minska

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.

Sogovorniki in sogovornice: 

- Salah Said, palestinski aktivist iz Palestine

- Udi Raz, propalestinska aktivistka iz Izraela

- Nidžara Ahmetašević, mendarodno priznana novinarka iz Sarajeva, ki deluje na področju človekovih pravice, migracij in vojnih zločinov

- Sladjana Lazić, raziskovalka in docentka za mirovne in konfliktne študije na Univerzi v Innsbrucku

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?

Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...

Seznam nevarnih in neskladnih prehranskih izdelkov na strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je dolg. Kaj vse se znajde na naših krožnikih in tega sploh ne vemo, pojasnjuje vodja sektorja za nadzor hrane Nadja Škrk.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.

Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU.

A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU?

Gosta:

• Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar,
• dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?

Gosta:

• Tomaž Gerden, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija 
• Dr. Peter J. Verovšek, politolog na Univerzi v Groningenu

Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.

Sogovorniki:

• endokrinologinja dr. Marija Pfeifer,
• dr. Lovro Žiberna, Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko, Fakulteta za farmacijo
• specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček,
• nekdanja uporabnica Ozempica Urška iz Ljubljane

 

Študije, ki jih dodatno posredujemo v prebiranje (pripravila Vida Lestan):

Ozempic in kontracepcija:

Pojavljajo se primeri nepričakovanih nosečnosti pri ženskah, ki jemljejo zdravilo Ozempic sočasno z oralno kontracepcijo ali pa so bile predhodno diagnosticirane z neplodnostjo. Obstaja sicer več hipotez, zakaj bi lahko zdravila, ki pripadajo skupini agonistom GLP-1, večala plodnost, a tovrstne raziskave še niso na voljo. Mogoče je, da izguba telesne teže pri nekaterih ženskah vpliva na povrnitev redne ovulacije. Poleg tega lahko zdravilo tirzepatid, ki ima podoben mehanizem delovanja kot ozempic, ni pa semaglutid, manjša absorpcijo kontracepcije, kar zavira njeno delovanje.

Zdravila, ki posnemajo delovanje GLP-1, med njimi tudi sloviti Ozempic, upočasnjujejo praznjenje hrane iz želodca v črevo, kjer pa se kontraceptivi absorbirajo v krvni obtok. Delovanje oralne kontracepcije pa je odvisno od njene koncentracije – če je ta prenizka, lahko zavira njeno delovanje. Ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly, ki je patentiralo zdravilo tirzepatid, bolj znano kot Mounjaro, priporoča uporabo drugačne oblike kontracepcije pred in med uporabo zdravila.

Študija Federica Malla iz Univerze v Vigoju iz leta 2015, ki je sicer bila izvedena na živalskih modelih, je opazila povečano število potomcev pri miših, ki so bile tretirane z zdravili GLP-1, v primerjavi s tistimi, ki niso. Raziskovalci so opazili tudi povečane koncentracije luteinizirajočega hormona, ki je odgovoren za sprožanje ovulacije. Žal pa so raziskave na populaciji žensk nasploh zelo skromne.

GLP-1 in odvisnost od alkohola:

Zmanjšana potreba po uživanju alkohola pri bolnikih, zdravljenih s semaglutidom, kaže na potencialne terapevtske koristi za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ameriška retrospektivna kohortna študija elektronskih zdravstvenih kartonov 83 825 bolnikov z debelostjo kaže na od 50 do 56 odstotkov nižje tveganje za zlorabo alkohola v primerjavi z drugimi zdravili za zdravljenje debelosti.

Točni mehanizmi delovanja še niso bili odkriti, vendar pa se receptorje GLP-1 povezuje z možganskim dopaminskim sistemom. Vključenost sproščanja dopamina pri uravnavanju uživanja hrane in alkohola bi lahko pojasnila, zakaj je semaglutid koristen pri zmanjšanju uživanja hrane in v živalskih laboratorijskih modelih za zmanjšanje uživanja alkohola in drugih drog. Čeprav ni podatkov o učinku semaglutida na absorpcijo alkohola, pa je mogoče, da poleg upočasnjenega želodčnega praznjenja upočasnjuje tudi absorpcijo alkohola. Ta upočasnitev pa zmanjša vpliv na dopaminski učinek, ki ga prinese uživanje alkohola.

GLP-1 in nevrodegenerativne bolezni:

Obetavne so tudi študije na področju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Hormon GLP-1 ima ključno vlogo pri povezovanju presnovnih in možganskih motenj. Študije na živalskih modelih so pokazale, da agonisti receptorja GLP-1 (GLP-1RA) obetajo tudi pri stanjih, kot so možganska ishemija ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Pri kognitivnih motnjah, povezanih z diabetesom in debelostjo, GLP-1RA izboljšujejo učenje in spomin ter zmanjšujejo nevrodegeneracijo. Pri modelih PD GLP-1RA izboljšujejo motorično aktivnost in varujejo dopaminergične nevrone, medtem ko pri modelih AD izboljšujejo nevropatološke značilnosti in kognitivne funkcije. Mehanizmi vključujejo zmanjšanje oksidativnega stresa, vnetja, apoptoze in modulacijo sinaptične plastike. Čeprav so te ugotovitve po večini osnovane na živalskih študijah, kažejo, da bi lahko bili GLP-1RA obetavna terapevtska možnost za kognitivni upad, povezan z diabetesom, in nevrodegenerativne bolezni pri ljudeh. Za potrditev teh učinkov pri ljudeh so nujne nadaljnje klinične študije.

Članek iz leta 2024 s podobnimi ugotovitvami kot zgornji ponuja pregled nad ugotovitvami študij na živalskih modelih. Kljub obetavnim predkliničnim rezultatom pa so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju.

Primerjalna študija uspešnosti GLP-1, inhibitorjev DPP in sulfonilureaz za tveganje razvoja demence pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.

Švedska raziskava je vključevala 88 381 udeležencev s sladkorno boleznijo tipa 2, starejših od 65 let. Raziskava, ki je trajala od leta 2010 do 2020, je pokazala, da je med omenjenimi zdravili, sicer primarno za zdravljenje sladkorne bolezni, GLP-1 najbolj znižal tveganje za razvoj demence. Potrebnih je več kliničnih študij.

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.

Sogovorniki: 

• predsednik KS Spodnja Idrija Vojko Carl
• direktor Tehnologije, mreže in logistike pri Pošti Slovenije Peter Milinović
• pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič
• aninimni poštarji

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.

Sogovorniki:

• dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
• prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
• dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si
• Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST
• Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine

Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.

Sogovorniki:

• dr. Nada Rotovnik Kozjek, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano,
• dr. David Katz, internist in specialist za preventivno medicino in javno zdravje, ustanovitelj in nekdanji predsednik raziskovalnega centra za preventivo Yale-Griffin Univerze Yale v Združenih državah Amerike,
• dr. Živa Lavriša, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko,
• nutricionist Jernej Ogrin ter
• dr. Žan Lep, socialni psiholog, Filozofska fakulteta v Ljubljani.

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?

Sogovorniki:

• dr. Melanie Rieback, večkrat nagrajena inovatorka, direktorica inkubatorja Radically Open Security in zagonskega podjetja Non-profit Ventures ter predavateljica Podjetništva onkraj rasti (Post Growth Entrepreneurship) na Univerzi v Amsterdamu;
• Mojca Žganec Metelko, Zavod Knof;
• Barbara Krajnc, Slovenski tehnološki forum;
• Andrej Šolinc, direktor podjetniške skupnosti CEED Slovenija.

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?

Sogovorniki:

• Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled
• mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana
• Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport
• Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov
• Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?

Sogovorniki:

• dr. Lovro Žiberna, izredni profesor farmakologije na ljubljanski Fakulteti za farmacijo
• Simon Luštrek, nekdanji študent Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki se je za potrebe študija ukvarjal z uporabo drog med študenti
• Marko Verdenik iz Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog – Drogart

Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?

Sogovorniki:

• prof. dr. Bojan Pretnar, prvi direktor Urada za intelektualno lastnino Slovenije in predstavnik Slovenije v Svetovni trgovinski organizaciji;
• Matic Švab, direktor sektorja za marketing in finance, Olimpijski komite Slovenije;
• Miha Hočevar, režiser in scenarist;
• Marko Miklavič, navijač in eden od nekdanjih vodij navijaške skupine Green Dragons.

Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.