V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.

Sogovorniki:

• notranji minister Boštjan Poklukar
• državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damjan Črnčec
• generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin
• predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar
• predsednik GRS Bohinj Miha Arh

V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?

Sogovorniki:

• Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor
• Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor
• Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec
• Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec
• Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor
• Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?

Sogovorniki:

• Artyom Shraibman, beloruski analitik
• Inga Lizingevic, beloruska režiserka
• Denis Mancevič, svetovalec in analitik beloruskega rodu
• Jakob Čebašek, košarkar, ki je nastopal za klub iz Minska

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.

Sogovorniki in sogovornice: 

- Salah Said, palestinski aktivist iz Palestine

- Udi Raz, propalestinska aktivistka iz Izraela

- Nidžara Ahmetašević, mendarodno priznana novinarka iz Sarajeva, ki deluje na področju človekovih pravice, migracij in vojnih zločinov

- Sladjana Lazić, raziskovalka in docentka za mirovne in konfliktne študije na Univerzi v Innsbrucku

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?

Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...

Seznam nevarnih in neskladnih prehranskih izdelkov na strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je dolg. Kaj vse se znajde na naših krožnikih in tega sploh ne vemo, pojasnjuje vodja sektorja za nadzor hrane Nadja Škrk.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.

Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU.

A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU?

Gosta:

• Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar,
• dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?

Gosta:

• Tomaž Gerden, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija 
• Dr. Peter J. Verovšek, politolog na Univerzi v Groningenu

Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.

Sogovorniki:

• endokrinologinja dr. Marija Pfeifer,
• dr. Lovro Žiberna, Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko, Fakulteta za farmacijo
• specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček,
• nekdanja uporabnica Ozempica Urška iz Ljubljane

 

Študije, ki jih dodatno posredujemo v prebiranje (pripravila Vida Lestan):

Ozempic in kontracepcija:

Pojavljajo se primeri nepričakovanih nosečnosti pri ženskah, ki jemljejo zdravilo Ozempic sočasno z oralno kontracepcijo ali pa so bile predhodno diagnosticirane z neplodnostjo. Obstaja sicer več hipotez, zakaj bi lahko zdravila, ki pripadajo skupini agonistom GLP-1, večala plodnost, a tovrstne raziskave še niso na voljo. Mogoče je, da izguba telesne teže pri nekaterih ženskah vpliva na povrnitev redne ovulacije. Poleg tega lahko zdravilo tirzepatid, ki ima podoben mehanizem delovanja kot ozempic, ni pa semaglutid, manjša absorpcijo kontracepcije, kar zavira njeno delovanje.

Zdravila, ki posnemajo delovanje GLP-1, med njimi tudi sloviti Ozempic, upočasnjujejo praznjenje hrane iz želodca v črevo, kjer pa se kontraceptivi absorbirajo v krvni obtok. Delovanje oralne kontracepcije pa je odvisno od njene koncentracije – če je ta prenizka, lahko zavira njeno delovanje. Ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly, ki je patentiralo zdravilo tirzepatid, bolj znano kot Mounjaro, priporoča uporabo drugačne oblike kontracepcije pred in med uporabo zdravila.

Študija Federica Malla iz Univerze v Vigoju iz leta 2015, ki je sicer bila izvedena na živalskih modelih, je opazila povečano število potomcev pri miših, ki so bile tretirane z zdravili GLP-1, v primerjavi s tistimi, ki niso. Raziskovalci so opazili tudi povečane koncentracije luteinizirajočega hormona, ki je odgovoren za sprožanje ovulacije. Žal pa so raziskave na populaciji žensk nasploh zelo skromne.

GLP-1 in odvisnost od alkohola:

Zmanjšana potreba po uživanju alkohola pri bolnikih, zdravljenih s semaglutidom, kaže na potencialne terapevtske koristi za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ameriška retrospektivna kohortna študija elektronskih zdravstvenih kartonov 83 825 bolnikov z debelostjo kaže na od 50 do 56 odstotkov nižje tveganje za zlorabo alkohola v primerjavi z drugimi zdravili za zdravljenje debelosti.

Točni mehanizmi delovanja še niso bili odkriti, vendar pa se receptorje GLP-1 povezuje z možganskim dopaminskim sistemom. Vključenost sproščanja dopamina pri uravnavanju uživanja hrane in alkohola bi lahko pojasnila, zakaj je semaglutid koristen pri zmanjšanju uživanja hrane in v živalskih laboratorijskih modelih za zmanjšanje uživanja alkohola in drugih drog. Čeprav ni podatkov o učinku semaglutida na absorpcijo alkohola, pa je mogoče, da poleg upočasnjenega želodčnega praznjenja upočasnjuje tudi absorpcijo alkohola. Ta upočasnitev pa zmanjša vpliv na dopaminski učinek, ki ga prinese uživanje alkohola.

GLP-1 in nevrodegenerativne bolezni:

Obetavne so tudi študije na področju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Hormon GLP-1 ima ključno vlogo pri povezovanju presnovnih in možganskih motenj. Študije na živalskih modelih so pokazale, da agonisti receptorja GLP-1 (GLP-1RA) obetajo tudi pri stanjih, kot so možganska ishemija ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Pri kognitivnih motnjah, povezanih z diabetesom in debelostjo, GLP-1RA izboljšujejo učenje in spomin ter zmanjšujejo nevrodegeneracijo. Pri modelih PD GLP-1RA izboljšujejo motorično aktivnost in varujejo dopaminergične nevrone, medtem ko pri modelih AD izboljšujejo nevropatološke značilnosti in kognitivne funkcije. Mehanizmi vključujejo zmanjšanje oksidativnega stresa, vnetja, apoptoze in modulacijo sinaptične plastike. Čeprav so te ugotovitve po večini osnovane na živalskih študijah, kažejo, da bi lahko bili GLP-1RA obetavna terapevtska možnost za kognitivni upad, povezan z diabetesom, in nevrodegenerativne bolezni pri ljudeh. Za potrditev teh učinkov pri ljudeh so nujne nadaljnje klinične študije.

Članek iz leta 2024 s podobnimi ugotovitvami kot zgornji ponuja pregled nad ugotovitvami študij na živalskih modelih. Kljub obetavnim predkliničnim rezultatom pa so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju.

Primerjalna študija uspešnosti GLP-1, inhibitorjev DPP in sulfonilureaz za tveganje razvoja demence pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.

Švedska raziskava je vključevala 88 381 udeležencev s sladkorno boleznijo tipa 2, starejših od 65 let. Raziskava, ki je trajala od leta 2010 do 2020, je pokazala, da je med omenjenimi zdravili, sicer primarno za zdravljenje sladkorne bolezni, GLP-1 najbolj znižal tveganje za razvoj demence. Potrebnih je več kliničnih študij.

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.

Sogovorniki: 

• predsednik KS Spodnja Idrija Vojko Carl
• direktor Tehnologije, mreže in logistike pri Pošti Slovenije Peter Milinović
• pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič
• aninimni poštarji

Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?

Sogovornik je dr. Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije za obvladovanje rabe nikotina.

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.

Sogovorniki:

• dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
• prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
• dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si
• Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST
• Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine

Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.

Sogovorniki:

• dr. Nada Rotovnik Kozjek, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano,
• dr. David Katz, internist in specialist za preventivno medicino in javno zdravje, ustanovitelj in nekdanji predsednik raziskovalnega centra za preventivo Yale-Griffin Univerze Yale v Združenih državah Amerike,
• dr. Živa Lavriša, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko,
• nutricionist Jernej Ogrin ter
• dr. Žan Lep, socialni psiholog, Filozofska fakulteta v Ljubljani.

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?

Sogovorniki:

• dr. Melanie Rieback, večkrat nagrajena inovatorka, direktorica inkubatorja Radically Open Security in zagonskega podjetja Non-profit Ventures ter predavateljica Podjetništva onkraj rasti (Post Growth Entrepreneurship) na Univerzi v Amsterdamu;
• Mojca Žganec Metelko, Zavod Knof;
• Barbara Krajnc, Slovenski tehnološki forum;
• Andrej Šolinc, direktor podjetniške skupnosti CEED Slovenija.

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?

Sogovorniki:

• Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled
• mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana
• Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport
• Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov
• Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?

Sogovorniki:

• dr. Lovro Žiberna, izredni profesor farmakologije na ljubljanski Fakulteti za farmacijo
• Simon Luštrek, nekdanji študent Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki se je za potrebe študija ukvarjal z uporabo drog med študenti
• Marko Verdenik iz Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog – Drogart

Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?

Sogovorniki:

• prof. dr. Bojan Pretnar, prvi direktor Urada za intelektualno lastnino Slovenije in predstavnik Slovenije v Svetovni trgovinski organizaciji;
• Matic Švab, direktor sektorja za marketing in finance, Olimpijski komite Slovenije;
• Miha Hočevar, režiser in scenarist;
• Marko Miklavič, navijač in eden od nekdanjih vodij navijaške skupine Green Dragons.

Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.

Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

 

Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.

Sogovornice:

• Nina Jugovar, dermatovenerologinja;
• Nika Juriševič Dolinar, specializantka dermatovenerologije;
• dr. Simona Uršič, Nacionalni inštitut za javno zdravje;
• Ana Gornik, oftalmologinja;
• Tajka Selan, magistrica industrijske farmacije in
• Tika Hribar, ekonomistka in spletna vplivnica.

Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.

7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?

Sogovorniki:

• prof. dr. Mojca Pajnik, Katedra za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede;
• dr. Neža Kogovšek Šalamun, ustavna sodnica;
• dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.

Za organizacijo študentskih protestov je nujna močna študentska skupnost. Skozi leta pa se je študentska skupnost zelo spreminjala in prišla do točke, kjer ji komajda lahko še rečemo skupnost. Zakaj študentski protesti v Sloveniji niso takšnih razsežnosti kot tisti v Ameriki in ali študentje proteste dojemajo kot nujne za spreminjanje družbe in svojega položaja v njej?

Sogovornika:

• Gaj Kolšek, študent politologije ter
• dr. Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec politične participacije mladih.

Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.

Prav tako so se bolj pripravljeni prilagoditi mladim, ki na trg dela prinašajo drugačna pričakovanja, kot so jih ob prvi zaposlitvi imeli njihovi starši. Pomanjkanje delovne sile, ki jo zapolnjujejo tudi s privabljanjem delavcev iz tujine, pa je tudi razlog za organizacijo različnih zaposlitvenih dogodkov, na katerih se predstavljajo delodajalci.

Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.

Sogovorniki:

• Andreja Ravnikar, višja konservatorka – restavratorka v Narodni galeriji
• dr. Miha Ažman, ekonomist, ki je na ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral na temo naložbenega aspekta umetnin in mednarodnih trgov umetnin
• dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodnih izvedencev za likovno umetnost
• Emil Šarkanj, galerist iz galerije Hest
• Stane Kropušek, podjetnik in lastnik umetniške zbirke Kroples

Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.

Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?

Sogovorniki:

• Aleš Oblak, kognitivni znanstvenik z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana,
• Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost,
• Leon Sršen, Mladi za podnebno pravičnost.

Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?

Sogovorniki:

• dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani,
• dr. Griša Močnik, Center za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi,
• Matevž Lenarčič, letalec in okoljski raziskovalec,
• Miro Brumat, civilna iniciativa.

Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:

• novinar, zgodovinar in aktivist Tariq Ali
• filozof Srećko Horvat

Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.

Je KPK učinkovit organ, ki spreminja naš odnos do korupcije in kršitev integritete, ali brezzobi tiger, ki ga imamo, ker ga pač moramo imeti? Pred Vročim mikrofonom je dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?

Sogovorniki:

• Ante, upokojenec iz Šibenika;
• prof. dr. sc. Ivan Rimac, profesor na zagrebški Pravni fakulteti;
• Ankica Mamić, strokovnjakinja za marketing in odnose z javnostmi;
• Mate Mijić, svetovalec in glavni politični komunikator hrvaške RTL;
• prof. Žarko Puhovski, politolog, filozof in politični analitik;
• Borna, študent gradbeništva iz Zagreba;
• Anđa in Kate, študentki sociologije iz Dalmacije.

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?

Sogovornika:

• Tanja Starič, voditeljica Odmevov in sovoditeljica podkasta Umetnost možnega
• Jure Trampuš, novinar Mladine

V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.

V Vročem mikrofonu zunanjepolitični novinar MMC RTV Slovenija Boris Vasev predstavi poglobljen intervju z nizozemsko-palestinskim analitikom in raziskovalcem Mouinom Rabbanijem o izraelsko-palestinskem vprašanju.

Zapiski: 

• Intervju z Mouinom Rabbanijem na MMC
• Članek o tem, kako izraelska vojska uporablja umetno inteligenco
• Peturni podkast o razmerah v Izraelu in Palestini, ki ga ustvarja Lex Fridman

Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?

Sogovorniki:

• dr. Franci Demšar, direktor Nakvisa
• Matej Hriberšek, prodekan za študijske zadeve, Filozofska fakulteta v Ljubljani
• Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
• Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter dolgoletna ravnateljica OŠ Danile Kumar
• dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve pri Univerzi v Ljubljani

Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.

Je Madžarska res pred velikimi spremembami ali gre le še za en vihar v kozarcu Blatnega jezera? Lahko Orban, ki bo poleti prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, res še enkrat zatrese bruseljsko politiko ali pa smo priče njegovemu labodjemu spevu? Koliko si Madžari v resnici želijo sprememb?

Sogovorniki:

• Márton Gergely, novinar in urednik
• Stefano Bottoni, zgodovinar in politični analitik
• Miklós Ligeti, Transparency International
• Lili Simon, študentka glasbe
• Luka Lisjak Gabrijelčič, raziskovalec na CEU
• Rajmond Percze, podjetnik
• Lacek Takács, umetnik

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.

Otroška pediatrinja, humanitarka in dolgoletna predsednica Slovenske  filantropije dr. Anica Mikuš Kos se v vsa čustva teh otrok z lahkoto vživi: ker jih je kot otrok preživela sama. Kot majhna punčka je del otroštva s staršema preživela v partizanih in se razmer v partizanski bolnišnici, strahu, a tudi drobnih dogodkov, ki so ji vlivali upanje, še dobro spomni.

Kasneje so ji tudi te izkušnje prišle prav, ko je kot strokovnjakinja  pomagala žrtvam vojne na različnih koncih sveta. Toda prav zaradi vseh izkušenj je prepričana, da večina otrok izkušnjo lahko preživi brez resnejših trajnih posledic. In čeprav sodi v vrh svoje stroke, verjame, da smo za tak izid mnogo bolj kot še tako dobri strokovnjaki za duševno zdravje, odgovorni vsi mi, ki jim znamo znova vrniti vero v dobro.

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.

Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki.

Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost?

Sogovornika:

• upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in
• doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.

10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal. Sogovrniki:

• predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter predstavnica zdravstva v Državnem svetu Monika Ažman
• novinarka N1 Barbara Smajila
• aktivist na področju duševnega zdravja Tone Vrhovnik Sraka
• uporabnik psihiatrije Joc Podlesnik
• psihiatrinja dr. Vesna Švab

Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?

Sogovornik:

• izredni profesor sociologije dr. Aleš Bučar Ručman, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru

Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?

Sogovorniki:

• Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije
• Maja Ebert Moltara, Onkološki inštitut Ljubljana
• dr. Josipina Ana Červek, onkologinja, prejemnica posebnega odlikovanja predsednika RS za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja
• Metka Paragi, sekretarka za zdravstvo v Kabinetu predsednika vlade RS
• Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport

Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.

Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?

Sogovorniki:

• Gregor Schamschula, avstrijski okoljski odvetnik;
• Csaba Kiss, madžarski okoljski odvetnik;
• Summer Kern, odvetnica pri avstrijski mreži nevladnih organizacij iz 16. evropskih držav;
• Kertu Birgit Anton, podnebni aktivist;
• Plamen Peev, bolgarska fundacija za podporo civilne družbe, demokracije in trajnostnega razvoja;
• doc. dr. Maša Kovič Dine, Katedra za mednarodne odnose na Pravni fakulteti UL;
• Aljoša Petek, predstavnik nevladnih organizacij v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja.

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.

Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer. 

Sogovorniki:

• Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju;
• Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič;
• Kristina, mama devetošolca;
• Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava;
• Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič;
• Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje;
• Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič;
• Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič;
• Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba;
• Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Bral je Jure Franko.

V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?

Gostja Vročega mikrofona je ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel. Komentar razmer v zdravstvu sta prispevala tudi novinarja, ki spremljata razmere v slovenskem zdravstvu: Borut Mekina (Mladina) in Brigite Ferlič Žgajnar (Delo).

Poslušajte tudi:

• dr. Dušan Keber: Priča smo načrtni razgradnji javnega zdravstvenega sistema
• Kako bo potekala oskrba bolnikov po 1. marcu?

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?