Explorez tous les épisodes du podcast Zgodbe za otroke

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.

Ste vedeli, da se male sončnice ozirajo za soncem, odrasle pa nič več? Zgodba pripoveduje o drobni sončnici, ki si je želela biti velika.

Otroci, ste se že kdaj izgubili? Potem gotovo poznate stisko, v kateri se je znašel junak naše zgodbe. Beni zvečer ni našel poti do garaže, v kateri je bila njegova družina. Prijazno je prosil za pomoč in doživel različne odzive.

V zgodbi, ki je pred vami nastopajo bratci Tinko, Binko in Dinko. Ste pomislili na fantiče? Ne, ne. Paglavci so. Eden izmed njih je slišal čudovito zgodbo o tem, kako se bodo spremenili, o tem, kaj bodo postali in kam bodo šli. Pa mu bratca nista verjela. Čas je pokazal kdo ima prav.

Frida in Maja sta se sprli. Jeza je Fridi narekovala slabo voljo, razmišljala je kako bi se maščevala. Skrbi je zaupala mami, ta pa je predlagala, da prijateljici odpusti. Ne skrbite, zaplet ima srečen in miren konec. Pa krasen nauk tudi.

Luka, Lina in Lucijan so na poletnih počitnicah s staršema v Italiji. Zgodba, ki je polna prigod vas bo popeljala na plažo, prinesla objem sonca in prijazen val morja.

Verjetno je bilo jeseni, ko je ježek iskal prenočišče. Trkal je na hlevska vrata, prosil za prostor, pa se je povsod zataknilo. Pri konju se je bal kopit, pri ovcah je bilo pretesno, muca se je bala, da bi lastniki videli, da ima obisk. Ni šlo. Na koncu je spoznal, da dobri Bog misli prav na vse in na vsakega izmed nas.

»Spat bo treba,« je rekla mama. Nora pa ni bila prav nič zaspana. Prav nič! Obiskal jo je Spanček, ji povedal, da je počitek nujen, da brez mirnega spanja ne bo lepega jutrišnjega dne. Pa ni šlo. Nora je, saj vidite že po naslovu, ugnala tudi Spančka. No, ali pa se je le zdelo tako …

Poznaš Supermana? Veš kako izgledata Batman ali Aquaman? No, v tejle zgodbi pa nam Jan predstavi svojo super mamo? Še bolje, mama predstavi superjunaka, ki v resnici bdi nad vsem in vsemi.

Dečka Maksa je ujel prehlad. Mama je poskrbela, da je doma dobil vse, kar je potreboval za to, daje hitro okreval. Res se je kmalu lahko vrnil med prijatelje v vrtcu. Nekaj dni pozneje pa je bolezen ujela mamo … Brez skrbi, tokrat se je izkazal Maks.

Dedek Avgust je vnuku Tobiji svetoval, naj pred spanjem šteje ovčke. Da bo lažje in hitreje zaspal. Vnuk je poskusil, gledal, iskal, a ni videl nobene ovčke. Ne v sobi, ne na dvorišču ...

Mama je malemu Leonu zaželela lahko noč in ga pokrila z odejo. Pritisnila mu je poljubček na lice, potem pa izvedela koliko različnih poljubov bogati ta naš svet. Leon ve za goskin poljub, metuljev poljubček in mnoge druge.

Lucija vesela dočaka mamin prost dan. Odšli sta v park in se smejali na pikniku. Ko je deklica vprašala mamo: »Misliš, da Bog res obstaja?« je zgodba dobila novo vsebino. Še lepšo od tiste na začetku.

Radovedni veveriček je spoznaval svet. Prijateljica stara bukev mu je pripovedovala o svetu, ki ju obdaja in lepotah letnih časov. Ko so ji jeseni začeli odpadati listi, se je Firbček prestrašil in ji želel pomagati.

Elija in Jon sta prijatelja. Ob zanimivi igri v vrtcu, si Jon zaželi prijateljevo igračo … Naj jo vzame ali ne? Naj jo skrije, ukrade? Ko se odloči in stori, kar ni prav, se oglasi vest. In kako najprej? Prisluhnite zgodbi.

Osel Emil je nesrečno zrl v svoje štrleče uho. Hudo mu je bilo, ker je bil njegov levi uhelj lepo povešen, desni pa je štrlel nekam po svoje v zrak. Na vsak način je želel izvedeti zakaj je tako, skrbelo ga je kaj je narobe. Iskal je tolažbo, njegovi prijatelji prav tako. Modra miš je odprla Sveto pismo …

Mija ne more zaspati brez svoje ninice, malega, puhastega Backa. Nocoj ga ne najde. Mamica in očka sta ji prišla na pomoč pri iskanju. Neuspešno. Kako zaspati? Kdo zmore pomiriti vznemirjeno dekletce?

Zgodba o trdi zimi, prijazni prošnji in različnih letnih časih. Res, da se je odvila nekje daleč za gorami, a kaj lahko bi jo napisali tudi za našo deželo.

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Lisica je srečala lačnega volka, skupaj sta zagledala kovanec in zvitorepka je skušala volka pretentati. Mislite, da ji je uspelo?

Zgodba o igračah in prijateljih, pripoved o tem, da nikdar ne smeš pozabiti na prave prijatelje.

Zgodba o zvitem čevljarčku, ki je s spretnostjo, pa tudi z lažmi, ugnal velikana ter še koga … V pravljici je laž lahko »glavni junak«, v življenju pa ima vedno kratke noge. Res!

Zajčka sta doživela pravo zimo. S prijatelji in družino sta želela na vrh hriba, pa se je, zaradi ošabne zajklje, načrt spremenil. Zgodba, ki nas uči, da ni prav zaničevati šibkih.

Ena snežinka, premalo za zimo. Dve snežinki, komaj za rimo. Tri bele snežinke, ej, zime znanilke. V pesmi, ki je tokrat naša zgodba jih bo na tisoče. Prava zima pride na obisk.

Zgodba o treh bratcih, ki jim je oče na Sveti večer naročil naj ne odpirajo vrat neznancem. Pa ga niso povsem ubogali … Ko se je oče vrnil z dela je bil presenečen kot le kaj. Pa nič kaj zelo jezen. Prisluhnite kaj zanimivega se je zgodilo vmes.

Tetka Befana je v Italiji zelo priljubljena gospa. Na praznik Svetih Treh kraljev nosi darila majhnim otrokom. V zgodbi boste slišali zakaj, kaj se je zgodilo v dneh pred Gospodovim rojstvom in kakšen obisk je dobila.

Prisluhnite zgodbi o drobnem junaku, ki je rešil Sveto družino pred Herodovimi vojaki.

Jelka v gozdu je bila vesela, da je zrasla v močno drevo, veselila se je svoje naloge v družinski hiši. Biti božično drevesce. Pa se je pokazalo, da ljudem pogosto ni mar za bistvo. Le za darila ...

Rojen je Odrešenik, božični čas prinaša misli o miru, razumevanju, Ljubezni. Kako iskrena je želja po miru v Ukrajini, kako zaupljiva je molitev tamkajšnjih otrok. Vse to prinaša pismo iz Ukrajine.

Marija Pomočnica kristjanov bdi tudi nad najmlajšimi v Kambodži, odkoder prihaja zgodba, ki jo je v pismu Misijonskemu središču poslala nekdanja misijonarka v tej deželi s. Ljudmila Anžič. Svoje pismo je začela z besedami: »Božič je vedno zelo velik praznik za vse učence v Don Boskovih šolah.«

V Etiopiji, odkoder je pisala laiška misijonarka Polona Dominik imajo lepo navado. Premožni na praznik delijo svojo hrano s tistimi, ki si ne morejo privoščiti praznovanja. Lepo, kajne?

Pismo, ki ga je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslala s. Metka Kastelic, nas bo poneslo v Brazilijo. Spoznali bomo koliko ljudem v tej veliki deželi pomeni Marija, kako se zatekajo pod plašč Gospe Aparacide.

Sestra Agata je misijonarka v Amazoniji, prostrani pokrajini v Braziliji. Živi globoko ob Amazonki, družbo pa ji delajo tudi mnoge nenavadne živali. Lepe, zanimive, nekatere pa tudi smrtno nevarne. To je zgodba o eni izmed teh in o Božjem varstvu.

Misijonarka s. Dorica Sever živi in dela na severu, visoko na severu. Oglasila se je z Arktike, spregovorila o dolgi polarni noči in molitvi otrok, ki prinaša pravo toplino v adventne dni. Tu in tam.

Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.

Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.

Samoa je otok sredi Pacifika, nekje na pol poti med Havaji in Novo Zelandijo, v Polinezijskem delu južnega Pacifika. S tega zanimivega dela sveta prihaja pismo misijonarja o zaupanju tamkajšnjih otrok v moč molitve in v Marijino materinstvo.

Poznate izraz »prošnji dnevi«? S. Mojca Karničnik je iz Čada pisala o zanimivi prigodi in zaupanju v Gospoda.

Kako vesel in hvaležen je misijonar, kadar od dobrotnikov dobi zavojček z rožnimi venci in svetinjicami, da jih more podeliti med nove kristjane v Afriki. In kako veseli so domačini, ki lažje molijo, čeprav po svoje.

Kratko pričevanje prihaja z Madagaskarja. Misijonar Jože Adamič piše o molitvi otrok na jugu tega rdečega otoka, o tem kako radi prepevajo Bogu v čast in kako srčno sodelujejo pri pripravi obredov.

Druga polovica Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije prinaša pričevanja slovenskih misijonark in misijonarjev o molitvi. Prva se oglaša misijonarka s. Urša Marinčič, ki deluje v Ugandi. Pravi, da ljudje v tej deželi dobro vedo, da Bog obstaja. Hvaležni so mu za vse, kar daje.

Tokratna adventna zgodba nam pove kako je lahko vsak izmed nas misijonar v svojem kraju, v šoli, na igrišču, v svojem življenju. Vzpodbude so tudi most do nadaljevanja, do drugega dela Adventnega koledarja, ki bo prinašal pričevanja slovenskih misijonarjev.

Čeprav je, kot smo slišali včeraj, Pauline-Marie umrla osamljena, uboga in zapuščena, je njeno delo rodilo neverjetne sadove. Njene misijonske družbe so rasle in zasijale po vsem svetu. Papež Frančišek jo je maja letos v Lyonu, njenem domačem mestu, razglasil za blaženo.

Pauline, katere življenje spoznavamo v naših zgodbah, je zaradi goljufije sodelavca popolnoma obubožala. Današnja zgodba govori, da je morala v svojem življenju prestati ogromno telesnega in duhovnega trpljenja.

Škof, ki smo ga spoznali včeraj, je po vrnitvi iz Združenih držav dobil zamisel kako bi otroke v svoji škofiji opozoril na lačne vrstnike v svetu. Povabil jih je k molitvi zanje in darovanju drobiža za misijone. Rodila se je velika akcija, ki je malu imela člane po vsem svetu.

Neverjetno se zdi, na koliko ljudi je vplivala Pauline-Marie Jaricot. Tudi na škofa, ki si je močno želel v misijone, ki bi rad pomagal ljudem v Aziji, a se mu želja ni nikoli izpolnila. Spoznajte ga v zgodbi 7. decembra.

Poznate sv. Arškega župnika Janeza Vianneja? S Pauline Marie sta gojila posebno prijateljstvo, povezovalo ju je tudi čaščenje sv. Filomene. Na njeno priprošnjo je bila blažena Pauline Marie deležna tudi čudeža.

Tudi iz osebne notranje bolečine se lahko rodi veliko lepega. Pauline je, zaradi odločitev drugih, v svoji notranjosti zelo trpela, a svojo bolečino je darovala Bogu in tako trosila milosti na misijonsko delo. Njena ideja je tudi misijonski Živi rožni venec, ki ima danes po vsem svetu okoli enajst milijonov podpornikov.