Vroči mikrofon – Détails, épisodes et analyse

V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.

Sogovorniki:

• notranji minister Boštjan Poklukar
• državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damjan Črnčec
• generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin
• predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar
• predsednik GRS Bohinj Miha Arh

V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?

Sogovorniki:

• Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor
• Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor
• Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec
• Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec
• Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor
• Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?

Sogovorniki:

• Artyom Shraibman, beloruski analitik
• Inga Lizingevic, beloruska režiserka
• Denis Mancevič, svetovalec in analitik beloruskega rodu
• Jakob Čebašek, košarkar, ki je nastopal za klub iz Minska

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.

Sogovorniki in sogovornice: 

- Salah Said, palestinski aktivist iz Palestine

- Udi Raz, propalestinska aktivistka iz Izraela

- Nidžara Ahmetašević, mendarodno priznana novinarka iz Sarajeva, ki deluje na področju človekovih pravice, migracij in vojnih zločinov

- Sladjana Lazić, raziskovalka in docentka za mirovne in konfliktne študije na Univerzi v Innsbrucku

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?

Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...

Seznam nevarnih in neskladnih prehranskih izdelkov na strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je dolg. Kaj vse se znajde na naših krožnikih in tega sploh ne vemo, pojasnjuje vodja sektorja za nadzor hrane Nadja Škrk.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.

Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU.

A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU?

Gosta:

• Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar,
• dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?

Gosta:

• Tomaž Gerden, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija 
• Dr. Peter J. Verovšek, politolog na Univerzi v Groningenu