Explorez tous les épisodes du podcast Studio ob 17.00

Komentiramo enega izmed vrhuncev zunanje politike Slovenije, ko je v okviru zasedanja Generalne skupščine ZN-a izpeljala nekaj odmevnih dogodkov ta teden. Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti nadaljuje napade na predstavnike Hezbolaha v Libanonu. Pri domačem političnem dogajanju osvetljujemo odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, dogovor o zvišanju plač javnim uslužbencem ter na vladi sprejeta državna proračuna za prihodnji dve leti. Ob vsem tem pa se podnebna kriza še zaostruje, a medtem ko velika večina prebivalstva močno občuti njene posledice, privilegirana manjšina še naprej kopiči svoje bogastvo in močno prispeva k podnebnemu zlomu.

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode; prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna; dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije. Avtorica Sabrina Mulec.

Po enem letu vojne v Gazi se na Bližnjem vzhodu napoveduje nova, tokrat med Izraelom in skrajnim šiitskim gibanjem Hezbolah. To bi bil še en korak k obsežnejšemu regionalnemu konfliktu, v katerega bi lahko posegli tudi Iran in Združene države Amerike. Izrael trdi, da je napade na cilje v Libanonu začel z željo zavarovati domove Izraelcev na severu države, ki so zaradi groženj raket Hezbolaha že leto dni zdoma. V beg pa so se zaradi izraelskih napadov zdaj trumoma podali prebivalci južnega Libanona. O novem zaostrovanju na Bližnjem vzhodu in posledicah, ki jih lahko prinese odprtje nove fronte, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL; Tina Vodnik, Ministrstvo za zunanje zadeve; dr. Renato Podbersič, zgodovinar; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Prenova sistema omrežnin je pred vrati. Novembra bodo odjemalci dobili položnice za električno energijo po novem, saj se sistem začne uporabljati z oktobrom. Pristojni pravijo, da povprečno gospodinjstvo ne bo oškodovano; tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, pa lahko prilagodijo porabo. Po drugi strani bodo bistveno bolj obremenjeni večji industrijski porabniki. Kdo in v katerem primeru bo torej plačeval več, kakšne so podrobnosti novih tarif in kaj si od več pobranih omrežnin lahko obetamo za izboljšanje omrežja? O tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Duška Godina, direktorica Agencije za energijo; Uroš Blažica, direktor Elektra Primorska in predsednik GIZ elektrodistributerjev; Andreja Čerče, Služba za okolje, podnebje in energijo, Gospodarska zbornica Slovenije.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kandidatka za članico Evropske komisije iz Slovenije Marta Kos je uspešno preskočila prvo oviro na poti do zasedbe komisarskega stolčka za širitev Unije. Komentiramo dogajanje na domačem in bruseljskem političnem parketu; premier Robert Golob dopolnjuje svojo ministrsko ekipo in zamenjuje nekatere njene člane. Kaj to pomeni za delo vlade v njenem drugem polčasu; ji bo uspela ena od napovedanih reform na področju plač zaposlenih v javnem sektorju, glede na to da se čas za njeno uveljavitev izteka z novim letom? Z Bližnjega vzhoda pa v tem tednu odmeva val eksplozij pozivnikov in ročnih radijskih postaj v Libanonu. O vsem tem in drugem dogajanju poglobljeno v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Če sklepamo po obilnem deževju, je pred nami razburkana jesen na domačem in tujem političnem parketu. Komentiramo izbiro evropskega komisarja iz Slovenije, pa tudi, s kakšnim zagonom vladna koalicija vstopa v zadnjo polovico mandata. Obljublja zdravstveno reformo, ki naj bi se po njenem mnenju že izvajala. Prebivalke in prebivalce Šaleške doline skrbi energetska in gospodarska prihodnost zaradi Termoelektrarne Šoštanj. V središču zunanjepolitičnega dogajanja je bilo v tem tednu soočenje kandidatov za predsednika Združenih držav Amerike. O vsem tem in drugih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Z začetkom šolskega leta je začela veljati nova ureditev voznega reda avtobusov in že prvi dan je nastal kaos: polni avtobusi so peljali mimo postaj, izpuščeni so bili nekateri prevozi, šolarji in dijaki zamujajo začetek pouka ... Župani se pritožujejo, da se je strošek šolskih prevozov neznansko povečal. Je za zmedo kriva nova Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, ustanovljena prav za to? Ta s prstom kaže na koncesionarja monopolista, Arrivo in Nomago, ki skoraj v celoti obvladujeta trg javnega prevoza; s prevzemi sta izrinila tekmece, zdaj pa ne moreta zagotoviti izvedbe prevozov in pogodbenih dogovorov. Kako se rešuje zaplete, čigava odgovornost so neustrezni vozni redi? Je res, da je dejavnost cestnega potniškega prometa tik pred tem, da se ustavi, razmere, v katerih delajo vozniki, pa nevzdržne? In kako ob tem doseči cilj, da se ljudje preusmerimo z avtomobilov na javni potniški promet? Gosti: Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa; Miha Tavčar, izvršni direktor Nomaga; Uroš Škof, ravnatelj Gimnazije Brežice; Damjan Volf, Sindikat voznikov avtobusov, predsednik sindikata Konfederacija 90.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Število kibernetskih napadov se skokovito povečuje. So tudi vse bolj izbrušeni in lahko onesposobijo ključno infrastrukturo, ohromijo celotne panoge ter povzročijo ogromno škodo. Ta globalni trend tudi Slovenije ni obšel in večja kibernetska odpornost postaja nujna za normalno delovanje številnih sistemov v državi. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljen zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu vpletenih naložil nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za boljšo skupno kibernetsko varnost v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam bomo namenili pozornost v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Uroš Svete, direktor Urada Republike Slovenije za informacijo varnost; Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; Grega Prešeren, etični heker in soustanovitelj podjetja Carbonsec.

Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.

Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.

Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.

Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea; Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev; Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.

Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.

Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.

Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.

Avgustovski vročinski val je popustil, kar pa ne velja za dogajanje doma in po svetu. Vlada se je po vrnitvi s počitnic najprej lotila reševanja težav, ki jih na jugovzhodu države povzročajo nekateri Romi. Ukrepe so zahtevali domačini in opozicija. Prvi je ustanovitev podskupine; pregovorno velja, da če ne veš, kaj bi storil, ustanoviš novo delovno telo. Bo tudi tokrat tako? Na slovenski bančni trg vstopa nova združena banka v madžarski lasti OTP . Kdo bo imel več koristi, njeni komitenti ali lastniki? Medtem ko večina otrok in mladostnikov še uživa zadnje dni počitnic, se nekateri njihovi vrstniki potijo na popravnih in maturitetnih izpitih; ravnatelji pa rešujejo kadrovsko križanko. Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v vojaške konflikte med Ukrajino in Rusijo ter na Bližnjem vzhodu; v ospredju zanimanja je tudi konvencija demokratske stranke v Združenih državah, ki drugič v zgodovini v boj za predsednico države pošilja žensko, tokrat Kamalo Harris. Bo njej uspelo na volitvah?

Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto; Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar; Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.

Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.

Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.

V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.

Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so dobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je v resnici rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; predstavniki slovenskih občin.

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.

Komentiramo aktualne dogodke tedna.

Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.

Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah. Sogovorniki bodo: Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24 Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase Marko Kuzman, Podzemlje Pece

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.

Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo. Gosta: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.

Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.

Partizanska bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena in nosilka znaka evropske dediščine, tudi po več kot letu dni od uničujočega neurja s poplavami in vetroloma ostaja zaprta za obiskovalce. Država je sicer odločena spomenik humanosti in človekoljubja v ozki in strmi soteski Pásice pri Cerknem znova obnoviti, čeprav ga je vodna ujma uničila že leta 2007. Načrt, ki še čaka na dokončno potrditev na vladi, za obnovo za zdaj določa od pet do šest milijonov evrov in med drugim predvideva nadgradnjo zaščitnih ukrepov za preprečitev novega uničenja. V javnosti pa je slišati tako izraze podpore vnovični obnovi spomenika kot tudi dvome o smiselnosti tega početja. Več pa v Studiu ob 17-ih.

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.

Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.

Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.

Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.