Explorez tous les épisodes du podcast Aktualno 202

Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije.

Klubu Nobelovcev se bodo tako pridružili tudi ameriški znanstvenik David Baker, ki se je doslej že večkrat omenjal med favoriti, in pa britansko-ameriški raziskovalni dvojec iz podjetja Google DeepMind Demis Hassabis in John Jumper. Skupni imenovalec vseh treh so proteini, drobni gradniki življenja, ki so postali v zadnjih letih prava raziskovalna "meka" na področju biokemije in sintezne biologije.

O perspektivnosti proteinov govori dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta, ki je bil pred leti na podoktorskem študiju prav v laboratoriju letošnjega Nobelovca Bakerja.

Novinar Boštjan Videmšek je od leta 1999 s terena poročal o vseh večjih vojnah. O ozadju teh vojn, med katerimi večina v taki ali drugačni obliki traja še danes, piše v svoji zadnji knjigi Mir in vojna, ki je izšla pri založbi Umco.

"Svet okoli nas se je tako zelo spremenil, da – bi rekel alamutovsko – nič več ni sveto, vse je dovoljeno."

Foto: Založba UMco

V Celju do nedelje v okviru sejma MOS poteka tekmovanje v poklicnih spretnostnih SloveniaSkills, kjer v različnih spretnostih tekmujejo mladi med 18. in 24. letom. Njihove izdelke ocenijo zelo strogi in natančni sodniki, na podlagi njihovih ocen pa se mladi strokovnjaki uvrstijo na evropski nivo tega tekmovanja. Zakaj je pomembno, da pripravljamo tekmovanja tudi za dijake poklicnih srednjih šol? Kako uspešni smo Slovenci v teh spretnostih?

Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.

Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.

*vsebina je nastala v Varšavi na poletni šoli za ženske European Leadership Academy.

Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.

Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.

Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?

Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?

Sogovornici:

• dr. Vita Poštuvan, Univerza na Primorskem;
• dr. Saška Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

Kje poiskati pomoč v stiski?

• zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123;
• TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111;
• od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski;
• društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski številki 080 11 55. 

Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.

Sogovorniki:

• vojne prebežnice Olena Kuscheva, Iryina in Alisa Delina,
• ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič,
• svetovalna delavka na Osnovni šoli Bojana Ilicha Cvetka Žerjal Stres in
• pedagog na Centru za svetovanje otrok in mladostnikov Maribor Aljaž Tulimirovič.

Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.

V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je po naročilu Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) opravil prvo raziskavo o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Večina ukrajinskih beguncev v Sloveniji živi že dalj časa, več kot 80 odstotkov si jih želi tu tudi ostati. Počutijo se varno, hujših sovražnosti ne občutijo. Več kot tretjina je otrok, ki so vključeni v slovenske šole, slabša je zaposlenost odraslih.

V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.

Foto: Zavod modri december

ARD, ZDF, DIE ZEIT, BILD, €uro, €uro am Sonntag in BÖRSE ONLINE. Vse to so mediji, pri katerih sta delali nemški finančni novinarki Daniela Meyer in Astrid Zehbe. Dokler nekega dne nista imeli vsega dovolj. Ustanovili sta svojo založniško hišo in finančno revijo za ženske Finanzielle, s katero si prizadevata za žensko finančno pismenost. Menita, da ne moremo govoriti o ženski emancipaciji, če ženske nismo finančno pismene. Pravita še, da se moramo tudi v službenem okolju večkrat naučiti reči ne in sami nista nikakršni finančni piflarki. Daniela v prostem času rada potuje po Afriki in Kitajski, Astrid pa svoj mir najde v čebelarjenju.

*vsebina je nastala v Varšavi na poletni šoli za ženske European Leadership Academy. 

foto: Marcus Witte

Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.

Poznamo 7,151 jezikov. Najbolj razširjen je sicer angleščina, a vemo, kako prav pride, če poznamo še kakšen jezik, včasih so dovolj tudi osnove. Tokrat smo mimoidoče turiste vprašali, koliko tujih jezikov govorijo in kako se znajdejo v situacijah, ko znanje angleščine ne pomaga.

Pripovedovalski festival Pohorska pravljica že 13. leto obuja in raziskuje pripovedovalsko in pravljično dediščino v povezavi z naravo, tem prvobitnim svetom, vključno s Pohorjem, reko Dravo in njenim svetom. Pohorska pravljica se ne podreja modernim trendom, ampak ostaja osredotočena na besedo. V Rušah so se zbrali najboljši slovenski pravljičarke in pravljičarji.

Šport v Sloveniji mora postati dostopen za vsakega otroka. Tak namen ima tudi poslovilna tekma Gorana Dragića v Stožicah v Ljubljani, kjer bo ta skupaj s športnimi kolegi, številnimi športnimi legendami in košarkarskimi navdušenci zbiral sredstva za mlade športnike, ki si udejstvovanja v športu ne morejo privoščiti. O dobrodelnosti govorimo z Goranom Dragićem in direktorjem Fundacije Gorana Dragića Žigo Koščakom.

Luka Dončič, Primož Roglič ali Katarina Čas? Z mimoidočimi z vseh koncev sveta odgovarjamo na vprašanje: Katero ime Slovenca ali Slovenke je najbolj prepoznavno? V tokratni rubriki Glas mednarodne ulice prisluhnite tudi razpravam o tem, katera so mednarodno prepoznana imena iz držav, od koder prihajajo turisti, in na katerih področjih dosegajo največ dosežkov.

Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.

V tednu dni so pod umetniško in dirigentsko taktirko Žive Ploj Peršuh naštudirali note in program za zaključni koncert; na tem se jim bo letos pridružil skladatelj in basist Lauri Porra iz Finske. Na vajah je približno 100 glasbenic in glasbenikov vadilo skladbe iz filmov Kekec, Poletje v Školjki, Boter in drugih, ki jih bo mogoče slišati tudi jutri zvečer v Križankah.

V letnem avditoriju mariborskega lutkovnega gledališča bodo do vključno 1. septembra uprizorili večino predstav 35. Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas v organizaciji tukajšnjega lutkovnega gledališča gosti najboljše domače in tuje produkcije. Zgodili se bosta dve premieri. Ob tem nadaljujejo sodelovanje z lokalnimi akterji, prvič pa organizatorji festivalske niti festivala lutkovne umetnosti prepletajo s ptujskim festivalom Dnevi poezije in vina.

Foto: Lutkovno gledališče Maribor

O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.

Kaj sploh pomeni obrnjena učilnica, kakšne so prednosti tovrstnega učenja in predavanj sta predstavila prof. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in študent Luka Kavčič.

Povišica je naslov gledališke igre francoskega pisatelja Georgesa Pereca, ki bo nocoj doživela prvo premierno uprizoritev na novi nadomestni lokaciji SNG Drama..Mali in veliki oder ter vse ostale dodatne prostore v nekdanjih industrijskih halah so zasnovali 'Vidic Grohar Arhitekti'. O prvih impresijah in delovni vnemi Saša Pavček, Brane Šturbej, Anđelka Nikolić, Vesna Tadel Jurca in Jernej Pristov.

Foto: Katja Kodba/SNG Drama Ljubljana

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.

Prav v Dubrovniku je kot najmlajši Hamlet začel svojo igralsko pot, še kot študent drugega letnika zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Pred nekaj leti se je iz Los Angelesa preselil v Veliko Britanijo, kjer nadaljuje svojo filmsko in gledališko pot.

Letošnje poletje bo med najtoplejšimi doslej, to velja zlasti za julij, ko so bile povprečne temperature v Sloveniji za dve stopinji in pol višje od za ta čas pričakovanih vrednosti. Kot razlaga klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje, je nadpovprečno vroče poletje le del trenda že sicer toplih mesecev pri nas v preteklem letu.

Poletno vreme bo vsaj za Slovenijo kazalo vse bolj nepredvidljiv obraz, ob čemer klimatologi v Evropi, ki se že tako segreva dvakrat hitreje od dolgoletnega povprečja, opažajo nenavadno hitro segrevanje njenih jugovzhodnih predelov.

To je kratek sprehod po dolgi in bogati zgodovini Statističnega urada (Surs), ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944. Surs je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike, zato ob osemdesetletnici statističnega urada predstavljamo njegovo poslanstvo, pomembno vlogo in delovanje. Kako nam statistiki in statističarke pomagajo iskati rešitve? S podatki!

SURS boste še podrobneje boste spoznali, če prisluhnete seriji o statističnem uradu v podkastu Zgodbe.

Sogovorniki:

• Irena Svetin, oddelek za objavljanje podatkov,
• Zala Jakša, oddelek za odnose z uporabniki,
• Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven,
• Luka Zupanc, vodja oddelka za anketiranje oseb in gospodinjstev,
• Laura Šuštar Kožuh, vodja oddelka za sodelovanje s podjetji,
• Simona Klasinc Rozman, vodja oddelka za odnose z uporabniki,
• Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice Sursa.

Festival Jazzinty je intenzivno enotedensko glasbeno izobraževanje, ki se ga vsako leto udeleži do 100 glasbenikov, ki v Novo mesto prihajajo iz vsega sveta. Poleg delavnic, na katerih poučujejo mednarodno priznani mentorji, se izobraževanje zvečer prelevi v žur, koncerte in skupinsko "jammanje".

Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?

Danes kristjani zaznamujejo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je, kot pravijo, praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta tako številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, kar kaže na to, da je podoba Marije v slovenskem prostoru globoko zakoreninjena.

O pomenu praznika za Slovence smo se pogovarjali z več sogovorniki na dveh ključnih romarskih središčih, na Brezjah in Ptujski Gori, začenši z direktorico romarskega urada Brezje Andrejo Eržen Firšt.

Zdravniki opozarjajo, da je lahko vročina nevarna, predvsem za kronične bolnike, pa tudi otroke, dojenčke in nosečnice. Kako je v teh dneh na ljubljanski urgenci, beležijo kaj večji obisk? Na katere opozorilne znake telesa moramo biti pozorni ob veliki toplotni obremenitvi?

Sogovornik:

• dr. Peter Radšel, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana

Italija, Španija in Hrvaška še zmeraj veljajo za najbolj obiskane turistične destinacije v Evropi in po podatkih Eurostata največ turistov prihaja iz držav članic Evropske unije. Mimoidoče turiste smo vprašali, zakaj se odločajo, da raje dopostujejo v domači državi ali nedaleč stran od doma. Je potovanje znotraj domače države res cenejše in kakšne so njihove izkušnje z dopustovanj v državah izven EU?

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je včeraj množica navijačev pozdravila slovensko olimpijsko reprezentanco. Prav ob koncu so na oder prikorakali tudi dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrni Toni Vodišek.

Prireditev sta vodila Anja Hlača Ferjančič in Aleš Smrekar, v celoti si jo lahko ogledate tudi na portalu RTV365.

V Trbovljah je več kot 30 študentov iz različnih evropskih držav teden dni sestavljalo animirane robotske glave. Poglobljeno so raziskovali robotiko in animatroniko, razvijali so inženirske veščine in tehnološka znanja. Zakaj je bil najbolj prepričljiv robotski medvedek Pu, kako se obnese robotski pes Mobi in kaj je robotski Mali princ prišepnil dr. Juretu Knezu.

"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske, ki je ponoči potrdila začetek omejenih kopenskih operacij v vaseh na jugu Libanona. Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, so še sporočili.

Kaj se je torej na tej točki spremenilo v vojni, ki jo je sprožil vdor palestinskega islamističnega gibanja Hamas na jug Izraela 7. oktobra lani? Komentira novinar in kolumnist Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.

Igre v Parizu zaznamujejo fantastični športni boji, pa tudi odlično vzdušje. Skoraj na vseh tekmovališčih so tribune vseskozi polne. To velja tudi za atletsko. Stade de France je največji stadion, na katerem potekajo olimpijske igre, napolnjen z 80.000 obiskovalci v dopoldanskih in večernih terminih. Stadion pa se zelo hitro izprazni in napolni, brez dolgega čakanja v vrstah. Za to je ključno pragmatično načrtovanje stadiona, pomembno vlogo pa igrajo tudi tisti, ki usmerjajo obiskovalce in jim pomagajo priti na pravo mesto ob pravem času.

Pere Lachaise je eno najznamenitejših pokopališč na svetu. Vsako leto se množice turistov in domačinov ustavi ob grobovih tako neznancev, kot številnih znanih oseb, ki so zaznamovale predvsem 19. in 20. stoletje.

Seine-Saint-Denis je najrevnejši francoski departma severno od Pariza, kjer so svoj dom našli povečini priseljenci. Mešajo se mnoge kulture, slišati je mogoče 140 različnih jezikov. Stopnja kriminalitete je najvišja v Franciji, prebivalci so revni, povprečen Parižan pa ga, čeprav je od središča mesta oddaljen le dobrih devet kilometrov, obišče le takrat, ko športna tekmovanja gosti Stadion Stade de France.

Na prizorišču olimpijskih tekmovanj v golfu sta, poleg Pie Babnik in Ane Belac, aktivna tudi vzdrževalca igrišč Grega Mahkovec in Jan Černilec. Kot pravita prostovoljca, je bila njuna velika želja, da bi lahko tako sodelovala na olimpijskih igrah.

Na olimpijskih igrah se zanimive zgodbe sestavijo kar same. Kajakašica Eva Terčelj nam je tako predstavila svojo kolegico s Fakultete za arhitekturo, ki je v Pariz prišla na študentsko izmenjavo, se zaljubila v mesto in ostala.

Katja Jagličić s partnerjem vodi kavarno ONI Coffee Shop in pripravlja slaščice.

Na olimpijskih igrah v Parizu imajo fotografi marsikje izjemno kuliso. Delček tega ste verjetno videli prek televizijskih ekranov tudi gledalci, recimo zmagovalno pozo Belgijca Remca Evenepoela po drugem zlatu, ko je kolo visoko dvignil kolo v zrak, ozadje pa je krasila podoba Eifflovega stola. Pariz je zdaj povsem v znamenju olimpijskih iger, je pa to še vedno tudi ena od prestolnic svetovne mode. Zato predstavljamo dva fotografa – enega, ki lovi športne trenutke, in drugega, ob katerem v studiu pozirajo manekenke in manekeni, ovekoveči pa tudi izdelke, ki jih je treba promovirati.

Reportaža iz olimpijskega Pariza je nastala v bližini terenskega studia Vala 202, v parku La Villette, kjer je središče slovenskih navijačev, povabljencev, visokih gostov in seveda tudi športnikov, ki pridejo na sprejem ob odmevnih rezultatih, pa tudi samo na kakšen grižljaj domače hrane. Slovenska hiša je največji tovrstni projekt v zgodovini slovenskega olimpijskega komiteja, vreden nekaj več kot 2 milijona evrov.

Na eni od postaj vlaka podzemne železnice, ki vodi od središča Pariza proti zahodu in ustavi pri znamenitem teniškem stadionu, sedita mladenič in mladenka. On v roki drži star, precej oguljen lopar …

Olimpijske igre so športni dogodek izjemnih razsežnosti. Koordinacija tako velikega dogodka s toliko prizorišči, športnimi panogami in športniki je zahteven zalogaj za vsakega organizatorja. V veliko pomoč tako športnikom kot tudi novinarjem, obiskovalcem in vsem ostalim so na olimpijskih igrah vedno prostovoljci in prostovoljke. Skupaj jih je na igrah kar 45.000.

Eden osrednjih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu je cestna kolesarska dirka, ki se začenja v središču prestolnice, se potem usmeri proti zahodu in naredi dva kroga v okolici Versailla. Za zadnjih 50 kilometrov pa se dirka vrne v Pariz, kjer kolesarje čakajo trije vzponi na hrib Montmartre, ki je znan po slikovitih trgih in uličicah, na katerih ustvarjajo umetniki. Med sprehodom po tem predelu mesta je Igor Tominec poizvedel, zakaj so traso izbrali za zaključek olimpijske kolesarske preizkušnje.

Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.

Z marsikaterega boljšega trga za uteho ob neuspehu odneseš vsaj poln želodec. Pravi bolšjaki pa ponujajo prav vse. Ni ga namreč modernega nakupovalnega središča, ki bi zadovoljil toliko kupcev, kot jih lahko običajen bolšjak.

Razglednico iz Pariza pošilja Aljaž Golčer, ki se je ustavil v eni najbolj priljubljenih turističnih točk v središču prestolnice - Galeries Lafayette. Gre za drugo najbolj obiskano pariško znamenitost, takoj za Eifflovim stolpom.

Dan po uradnem odprtju olimpijskih iger v Parizu so v parku La Villette odprli tudi slovensko hišo, ki bo prihodnja dva tedna prizorišče koncertov, pogovorov, poslovnih srečanj in s tem priložnost, da Slovenija širnemu svetu predstavi vse, kar zna in zmore. Poleg slovenske je v parku še 14 hiš z vseh kontinentov, še preden so te svoja vrata odprla za obiskovalce, smo imeli priložnost pokukati v slovaško, kolumbijsko, južnoafriško, srbsko in brazilsko.

Pariz bo šestnajst dni svetovna prestolnica športa. Že tako turistično eno najbolj obiskanih mest na svetu, v tem času poka po vseh šivih. V času olimpijskih iger bo kdo od Parižanov tudi pobegnil iz mesta, nekateri pa so se odpovedali počitnicam, da lahko doživijo spektakel v domačem mestu.

Foto: Toni Gruden, MMC